10. 7. 2014

ODGOVORI NA VPRAŠANJA VRTCEV O PRIPRAVI FINANČNIH IN KADROVSKIH NAČRTOV ZA LETO 2014

na osnovi posredovanih vprašanj Skupnosti vrtcev Slovenje (junij, 2014)

Odgovore so pripravili: MIZŠ, MNZ in MF

1. Omejitve v ZIPRS1415 v zvezi s plačnimi konti – kako jih razumeti in ali se nanašajo na konte 464 ali na EV konte (400 in 401)?

ZIPRS1415 opredeljuje plačne konte oz. stroške dela za vse odhodke, ki se evidentirajo na skupinah kontov 400 in 401. Torej so na plačnih kontih poleg bruto plač zajeta tudi povračila in drugi izdatki zaposlenim, ki jih mora delodajalec izplačevati zaposlenemu poleg plače.

Konte 464 uporabljajo določeni uporabniki proračuna (opredeljeni so v Pravilniku o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava), ki pa morajo skladno z določili Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, zaradi zagotovitve podatkov o javnofinančnih prihodkih in odhodkih, med letom evidenčno izkazovati odhodke tudi na ustreznih kontih skupine 40, 41, 42, 43 in 44, če so uvrščeni med neposredne ali posredne uporabnike proračuna.  Ob upoštevanju gornjih navedb lahko zaključimo, da se omejitve iz ZIPRS1415 nanašajo tudi na konto 464, (seveda v delu odhodkov, ki bi jih evidentirali na skupini konto 400 + 401), če za uporabnika veljajo določila navedenih predpisov.

 

2. Kateri roki za pripravo FN (finančnega načrta) trenutno veljajo (ZJF ali ZIPRS1415)?

Pri pripravi finančnega načrta za leti 2014 in 2015 je potrebno upoštevati ZIPRS1415 in roke, ki jih določa za pripravo izhodišč in pripravo finančnega načrta. Pripravo finančnih načrtov določa 49. člen ZIPRS1415.

3. Kateri neposredni PU mora poslati izhodišča vrtcem (ustanoviteljica ali ministrstvo ali oba)?


49. člen ZIPRS1415 opredeljuje, da mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna občine posredovati posrednim uporabnikom proračuna (vrtcem) iz svoje pristojnosti izhodišča za pripravo finančnih načrtov.

MIZŠ je dne 5. 6. 2014 vsem občinam posredovalo okrožnico z zaprosilom, da občine, ki še niso začele oz. še ne izvajajo aktivnosti, povezane s pripravo finančnih in kadrovskih načrtov vrtcev, s tem pričnejo čim prej. Opozorili smo jih tudi, da morajo vsi posredni uporabniki proračuna občini poročati o stanju števila zaposlenih na dan 1. 4. 2014, 1. 7. 2014, 1. 10. 2014 in 1. 1. 2015. Uredba v 5. členu sicer določa, da se poročilo, o stanju števila zaposlenih v vrtcih posreduje občinam, ki jih potem naprej posredujejo MIZŠ, vendar pa smo ocenili, da se lahko način poročanja poenostavi. Tako smo pripravili računalniško aplikacijo »Kadrovski načrt«, ki se nahaja na Portalu MIZŠ. Podatek posreduje v aplikacijo vrtec (dostop s certifikatom določi ravnatelj), pred tem pa mora od občine ustanoviteljice pridobiti soglasje, da podatke namesto nje posreduje vrtec.

4. Kaj naj bi poročali v programu dela, ali je to letni delovni načrt?

Letni delovni načrt je dokument, s katerim zavod načrtuje organizacijo in izvajanje vzgojnega ter drugega dela za posamezno šolsko leto. Program dela pa je poslovni načrt zavoda kot pravnega subjekta in se pripravlja za  obdobje od 1. januarja do 31. decembra. Iz letnega delovnega načrta lahko zavodi v program dela prenesete posamezne vsebine (vizija, osnovna predstavitev zavoda, cilji), bolj specifično pa se osredotočite na kadrovsko in finančno načrtovanje.

5. Ali svet zavoda najprej sprejme FN s KN (kadrovski načrt), potem sprejeti FN damo v soglasje občinski upravi (49/8 člen), ali obratno?


Sprejete finančne načrte in programe dela posredujejo vrtci v soglasje občinski upravi, 51. člen ZIPRS1415 pa določa, da morajo posredni proračunski uporabniki (vrtci) ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt.

6. Realizirani prihodki in odhodki praviloma vedno odstopajo (navzgor ali navzdol) od načrtovanih v FN. Kdaj (pri spremembi tekočih/investicijskih sredstev in kako veliki spremembi npr. 1000 €) in kako je potrebno pripraviti popravke/spremembe FN in KN? KN pripravljamo v začetku leta, septembra pa starši vpišejo otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje spremljevalca. Ali le-to pomeni spremembo sistemizacije, KN in pridobitev soglasja po ZUJF-u? Kakšna dejanska odstopanja zaposlenih (navzgor ali navzdol) od KN so dovoljena, da ni potrebno pripraviti sprememb KN in je število zaposlenih skladno s KN (51/10 člen ZIPRS1415)?


Pri izvajanju postopkov s področja sistemizacije, kadrovskih načrtov in pridobivanja soglasja po ZUJF, je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja posamezna  področja.


Za vsako zaposlitev mora biti v sistemizaciji zagotovljeno delovno mesto, torej tudi  delovno mesto

»spremljevalca», preden se prične s postopkom zaposlitve. Število delovnih mest, ki so določena v sistemizaciji in dejansko število zaposlenih  praviloma ni izenačeno, saj niso vsa sistemizirana delovna mesta tudi zasedena. Predmet načrtovanja in spremljanja kadrovskih načrtov so zaposleni na zasedenih delovnih mestih. Kateri zaposleni se štejejo v realizacijo kadrovskih načrtov in kateri se ne štejejo, določa Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/14), zato je pri ugotavljanju, kateri zaposleni se štejejo v kadrovski načrt potrebno slediti navedeni določbi. Uredba je v postopku sprememb, vendar se navedena določba vsebinsko ne spreminja.

 

V kolikor gre za zaposlitev, za katero je na podlagi 183. člena ZUJF potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa, je pridobitev soglasja obvezna še pred začetkom izvedbe postopka zaposlitve.


V primerih, ko se sprejet kadrovski načrt, zaradi utemeljenih razlogov (npr.: odprtje novih oddelkov, povečanje št. otrok s posebnimi potrebami) spremeni v tolikšni meri, da ne bo mogoče doseči cilja določenega z izhodišči ustanovitelja oz. financerja, je potrebno pri poročanju stanja zaposlenih na dan 1.1.2015 pojasniti razloge, zakaj ni bilo doseženo zmanjšanje zaposlenih v skladu z izhodišči.

7. Kako ravnati, če se pa odpirajo novi oddelki? Gradi se nova šola in zraven tudi vrtec, vendar točen datum začetka obratovanja še ni znan. Ali je potrebno  pred novo zaposlitvijo pripraviti nov FN in KN?


Občina določi izhodišča za pripravo KN, pri čemer mora upoštevati okoliščine iz drugega odstavka 2. člena uredbe, ki vplivajo na določitev dovoljenega števila zaposlenih, torej predvidene organizacijske spremembe, zmanjšanje ali povečanje obsega javnih nalog. Skratka, okoliščine, za katere meni, da bodo nastopile in vplivale tako na pripravo izhodišč za finančni kot tudi kadrovski načrt.

V praksi pa bo prišlo tudi do primerov večjih sprememb v poslovanju, ki bodo nastopile po sprejetju obeh dokumentov (npr. odprtje novih oddelkov v novozgrajenem vrtcu). V tem primeru bo občina dala izhodišča za spremembo FN in KN, saj gre za izjemne in utemeljene primere, ki jih bo v obrazložitvi stanja zaposlenih na dan 1. januar 2015 treba opredeliti, da zaradi spremembe obsega javne službe na področju predšolske vzgoje in s tem spremembe obsega opravljanja javnih nalog, ni prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih za 1 % oz. v skladu z izhodišči.

8. Novela ZIPRS1415 (Ur. list 38/14) spreminja 51. člen. Ali 51/2 (znižanje za 1 %) ni potrebno zapisati v izhodišča NPU občine, ampak samo države, torej posledično tudi vrtcev ne?

 

Z ZIPRS1415 je določen namen zakonodajalca, da se zmanjšanje števila zaposlenih za 1 % izvaja na vseh nivojih, tudi na nivoju lokalne skupnosti, ki je ustanoviteljica in financer vrtcev in sicer na način, kot to določa 2. odstavek 51. člena ZIPRS1415, ki  določa, da morajo biti izhodišča za pripravo kadrovskih načrtov pripravljena tako, da se bo skupno število zaposlenih pri posrednih uporabnikih proračuna iz svoje pristojnosti, v obdobju januar 2014 – januar 2015, znižalo za 1%.

9. Vrtec ima sprejet FN in KN, ter prejeto soglasje ustanoviteljice iz 49. člena. Zaradi racionalizacije poslovanja v preteklem obdobju ima zaposlenih manj delavcev, kot bi jih lahko imel po normativih, vendar  pri štetju realizacije po uredbi racionalizacija ne bo vidna, ker ni posledica leta 2014, ampak izvira iz preteklih let. Ker KN ni narejen tako, da bi izkazoval znižanje za 1 %, ali je potrebno pripraviti spremembo KN? Vrtci, ki so v preteklosti že zmanjšali zaposlitve glede na normative iz razloga racionalizacije ali pritiskov ustanoviteljice na področjih, kjer je to sploh mogoče, njihov KN ne bo prikazoval – 1 %. Ali bodo zaradi tega še dodatno kaznovani z zahtevo po dodatnem znižanju?

Pri pripravi kadrovskega  načrta mora vrtec skladno z 51. členom ZIPRS1415 in 4. členom Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/14) upoštevati, da se skupno število zaposlenih, v obdobju januar 2014 januar 2015 zniža za en odstotek, oziroma v skladu z danimi izhodišči.

10. Kdaj lahko zaposlujemo brez soglasij/z soglasjem po ZUJF-u, ko imamo/nimamo sprejetih FN in KN in imamo/nimamo soglasje občinske uprave k FN in KN? 51/5 ZIPRS1415 navaja, da lahko na podlagi soglasja 186-člena ZUJF-a zaposlimo delavce, ki se financirajo  iz plačil staršev, donacij, itd pred sprejemom FN z KN in programom dela. Delavci v vrtcih se financirajo v deležih, kot navajamo v 12. točki. Ali to pomeni, da zaposlovanje pred sprejetim FN z KN in programom dela ni dovoljen?


Sprememba  51. člena ZIPRS1415 (Uradni list RS št. 38/2014) je v 4., 5. in 6. odstavku določila, kdaj in pod kakšnimi pogoji posredni uporabnik proračuna lahko zaposluje:

11. ZIPRS1415 v 51/11 členu navaja Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Ali smo vrtci zavezani po navedenem zakonu ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti ali ne? Revizorji različno komentirajo zavezanost vrtcev temu zakonu.


Tudi vrtci so zavezani, saj že Zakon o računovodstvu predpisuje ločeno spremljanje poslovanja za opravljanje javne službe od poslovanja tržne dejavnosti.


Poleg tega pa tudi ZIPRS1415 določa, z namenom evidentiranja financiranja zaposlenih po virih, da mora posredni uporabnik v primeru, da plače financira tudi iz tržne dejavnosti, zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil, tudi, če tega niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti.

12. Vrtci se praviloma financiramo preko cen programov, ki na podlagi letnih prihodkov zaračunajo v povprečju 67 % občinam (tudi ustanoviteljici) 28 % staršem, 5 % ministrstvu. Ker praviloma v kuhinjah pripravljamo obroke za zaposlene, vstopa še tržna dejavnost. Vsakega zaposlenega v kuhinji bi torej v deležu morali deliti na:

-    1. državni proračun

-    2. proračun občin

-    5. prodaja blaga in storitev

-    7. nejavna sredstva za opravljanje javne službe

 

Načrtovane prihodke v FN izračunamo na podlagi predvidenega obsega dejavnosti (števila otrok oz. oddelkov) in števila predvidenih obrokov za otroke in zaposlene. Odstotki se seveda od vrtca do vrtca po Sloveniji razlikujejo. Odstotke oziroma deleže po virih financiranja lahko določimo na podlagi izkušenj iz preteklih let in predvidevanj za načrtovano leto. Deleži po virih financiranja so bolj objektivni, če jih izračunavamo na podlagi prihodkov za celo koledarsko leto, ker CSD-ji predvsem v začetku koledarskega leta potrebujejo določen čas za izdajo odločb, ob enem pa se spreminjajo iz meseca v mesec s prejemom novih odločb in poračunov za nazaj. Če za izračun deležev financiranja uporabimo prihodke koledarskega leta po načelu nastanka poslovnega dogodka, bodo le-ti bolj objektivni, kot po načelu denarnega toka, ki spremlja dinamiko plačevanja, ne pa razmerja med financerji. Realizacijo KN pa lahko zasledujemo samo tako, da odstotkov (objektivno določena sodila – 5/2 novele ZIPRS1415) preko leta ne spreminjamo, to pomeni, da pri poročanju upoštevamo vse skozi isti deleže kot pri pripravi finančnih načrtov.

Ali moramo enaka sodila uporabljati tudi za razmejitev tržne in javne službe in priprave sistemizacije? Določitev objektivnih sodil je izredno zapleteno, saj se praviloma ocena o primernosti postavljenih sodil spremeni že z menjavo revizijske hiše za izvedbo notranje revizije. Večkrat pa se zaplete že pri opredelitvi posamezne dejavnosti na tržno ali javno. Za pripravo opredelitev, kaj spada med tržno dejavnost in kaj med javno službo, pristojna resorna ministrstva. Bilo bi zelo zaželeno, da bi ministrstvo za vrtce pripravil splošno opredelitev trga in javne službe in tako odpravil zmedo na tem področju.

 

Da, zaposlene uslužbence vrtca je treba specificirati po deležih sredstev financiranja in sicer pod: št. 1 državni proračun, št. 2 proračun občin, št. 5. sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu in št. 7 nejavna sredstva za opravljanje javne službe.

Opredelitev javne službe opredeljuje 10. člen ZOFVI, tako da predstavlja javno službo na področju predšolske vzgoje izvajanje programov za predšolske otroke, ki jih sprejme pristojni strokovni svet ter  dejavnosti in naloge, potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Programi se izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo (14. člen ZVrt). To pomeni, da se celotna vsebina programov, ki je določena s Kurikulom za vrtce in se organizacijsko izvaja v oddelkih, za katere normative in standarde določata predvsem Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14) in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 73/00 in  novele), šteje kot javna služba. K temu obsegu se prištejejo tudi vse druga naloge in dejavnosti (delo administrativno računovodske službe, tehnične službe), s katerimi se podpira izvajanje programa za predšolske otroke. Celoten obseg zaposlenega kadra za izvajanje javne službe se tako izračuna na podlagi veljavnih normativov.

Vse tiste naloge in dejavnosti, ki ne sodijo v dejavnost predšolske vzgoje in s tem v javno službo in so v aktu o ustanovitvi naštete kot ostale dejavnosti, ki jih lahko izvaja vrtec, predstavljajo v večini primerov tržne dejavnosti. Vrtec prihodke iz tega naslova evidentira ločeno. Največkrat gre za storitve kuhanja za zunanje uporabnike in oddajanje prostorov v času, ko se v vrtcu ne izvaja program. V prvem primeru je potrebno kader, ki svoje delo opravlja za tržno dejavnost, ločeno zagotoviti sredstva za njegove stroške dela. Nedopustno bi bilo, da bi se npr. kuharsko osebje v celoti financiralo iz javnih sredstev, pri čemer bi npr. 1/3 njihovega dejanskega dela predstavljalo kuhanje za zunanje uporabnike. 

13. Kako spremljanje realizacije KN po Uredbi o načinu priprave kadrovskih načrtov PU in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 prenesti iz teorije v prakso po 1. 7. 2014 (poročanje v ISPAP – po novem prvič najpozneje do 18. 8. 2014)? Sprememba Uredbe  o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač (Ur. List 24/2014) predpisuje Z-je: Z621, Z622, …, Z629. Predstavljali smo si, da bomo po posameznih Z-jih vsakemu zaposlenemu zapisali deleže, če se njegova plača financira iz cen programov. Poročali bomo tudi o bruto plačah, saj je poleg npr. Z621 zapisano: »bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja je državni proračun. Zastavljajo se nam tehnična vprašanja glede na pojasnila, kateri zaposleni se štejejo v poročanje in kateri ne.

-    Pojasnilo navaja, da se štejejo pripravniki, kaj pa volonterski pripravniki?


Volonterski pripravniki se ne štejejo v pripravo kadrovskih načrtov. Zaposleni, s katerimi nimate sklenjenih pogodb o zaposlitvi, se ne štejejo v realizacijo kadrovskega načrta.

 

-    Posameznem JU v kuhinji bomo v programu plač določili odstotke glede na vire financiranja. Ali bomo odstotke spreminjali preko leta?


Načeloma velja, da ključ za delitev med vire določijo zavodi, pri čemer morajo upoštevati Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/14), ki določa, da mora biti kadrovski načrt usklajen s finančnim načrtom in 51. členom ZIPRS1415. Viri se torej razdelijo v deležih, v katerih je financirana plača zaposlenih.

 

-    Za vsakega zaposlenega bo potrebno poročati o Z621, Z622, …, Z629. Poročali bomo o skupnem številu zaposlenih (seštevek), ki se financirajo iz državnega proračuna, iz občinskih proračunov. Predstavljamo si, da bomo vsakemu zaposlenemu vpisali deleže po virih financiranja, ki se bodo medsebojno seštevali po virih financiranja. Ali je naša predstava pravilna? Ali se seštevki zaposlenih na koncu zaokrožujejo na celo število, ali na 0,5 ali na decimalno število?   

 
Za vsakega javnega uslužbenca se v ISPAP poročajo  podatki o plačah na nivoju delovnega mesta, tj. bruto plača in nadomestila po virih financiranja, razen nadomestil tipa H (od Z621 do Z629 in Z631-žled). 

Podatki o številu zaposlenih pa se poročajo na nivoju proračunskega uporabnika. V skladu z določilom  5. člena Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/2014) morajo posredni uporabniki proračuna, kadar se posamezni zaposleni financirajo iz različnih virov financiranja, v realizaciji kadrovskih načrtov njihovo zaposlitev prikazati v deležih (npr.: ko se stroški dela javnega uslužbenca v 60 % krijejo iz državnega proračuna, v 40 % pa iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, se v stolpec državni proračun vpiše delež 0,6, v stolpec sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu pa delež 0,4). Iz navedenega izhaja, da se seštevki prikazujejo v dejanskem stanju.

 

-    JU, ki je na porodniškem ali daljšem bolniškem dopustu bomo vpisali deleže, bruto plače ne bomo poročali po Z-jih, ker prejema nadomestilo tipa H  in jo šteli pri poročanju pri skupnem številu zaposlenih. Ali drži?

Predmet delitve plače po virih financiranja so bruto plača in nadomestila, ki so v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju opredeljena pod šifro izraza Z080, ki je zmanjšana za vsa refundirana izplačila (tipi izplačil H). Po virih financiranja se poroča bruto znesek plače in nadomestil v breme delodajalca  (Z080 brez nadomestil tipa H). Torej predmet poročanja po virih financiranja niso starševska nadomestila niti nadomestila v breme ZZZS.

 

-    JU (B), ki nadomešča delavko na porodniškem dopustu (A), se ne šteje pri skupnem številu zaposlenih, čeprav prejema plačo za redno delo. Ali pa njeno bruto plačo vseeno poročamo v deležih po Z-jih?  

Oseba  A (na porodniškem dopustu) se v kadrovski načrt šteje kot ena oseba, in sicer pod vir financiranja, iz katerega bi se financirala njegova plača, če ne bi bila odsotna. Oseba B, ki  nadomešča osebo A, se ne šteje realizacijo kadrovskega načrta (nadomeščanje ). Oseba A prejema starševsko nadomestilo ki se v ISPAP  ne poroča po virih financiranja (Z621 do Z629 in Z631), ker se v ISPAP poroča po virih financiranja samo plača in nadomestilo plače v breme delodajalca. Plača osebe B se v ISPAP poroča po virih, in sicer pod tisti vir, iz katerega se financira.

 

 

-    Na delovnem mestu je zaposlen JU, ki je delno invalidsko upokojen in dela krajši delovni čas. Invalidi so izjema pri preračunavanju na polni delovni čas. Za popolnitev do polnega delovnega časa ni zaposlen nihče, ker za to ni potrebe. Če bomo tako šteli tega uslužbenca kot ena zaposlitev, bomo presegli dovoljeno število uslužbencev. Ali  štejemo 0,5 ali 1,0 zaposlenega?


Iz 1. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 izhaja, da se invalidsko in delno upokojeni javni uslužbenci, ki delajo za krajši delovni čas in javni uslužbenci, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu v skladu z določbami Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (na porodniškem dopustu, dopustu za nego in varstvo otroka, posvojiteljskem dopustu ali očetovskem dopustu), ne preračunavajo na polni delovni čas in se vsak zaposleni šteje kot ena zaposlitev (ne glede na to, koliko ur dela).

Enako metodologijo štetja zaposlenih določa Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 28/14) v 8. členu.

 

Tehničnih vprašanj bo veliko več, ko bo AJPES objavil shemo in zapisal pravila in obliko poročanja. Trenutno se računalniške hiše sicer pripravljajo na novosti, vendar še nimajo konkretnih dokumentov, na podlagi katerih bi lahko dejansko pristopili k delu. Žal je ponovno tako, da se bo čas do izvajanja novosti porabil za pisanje in usklajevanje navodil ter popravljanje zakonodaje, dejanski prehod iz teorije v prakso pa bo potrebno narediti »čez noč« in to v počitniškem času, ko ne bo nikogar, ki bi lahko podajal odgovore na dejanska vprašanja v času pred poročanjem.

 

-    Ker je bil sprejet nov Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki v 38. členu podaja izjeme. V omenjenem pravilniku so za administrativno-računovodske delavce zapisani samo normativi za javno službo, ni pa normativov za tržno dejavnost, kot npr. za delovna mesta v kuhinji. Ali lahko v računovodsko-administrativni službi zaposlimo JU v deležu (npr. 0,5 knjigovodja), ki se financira iz tržne dejavnosti?

 

Za zaposlitev na delovnem mestu, ki ga financirate iz sredstev tržne dejavnosti, morate prav tako predhodno pridobiti soglasje občine in nato soglasje sveta zavoda. (5. odstavek 51. člena ZIPRS1415)

 

Vprašanje OŠ z vrtcem: Ali lahko pripravimo negativen finančni načrt (če sredstva MIZŠ ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov glede na kadrovski načrt in nimamo drugih virov financiranja) in ali bo MIZŠ na negativni FN podalo soglasje? 


Pri pripravi programa dela, kadrovskega in finančnega načrta je potrebno poiskati vse možne  oblike varčevalnih ukrepov, ki vplivajo na zniževanje stroškov dela kot tudi na racionalizacijo izdatkov za blago in storitve. Občina bo lahko izdala soglasje k programu dela in finančnemu načrtu zavoda le v primeru, če bodo dokumenti pripravljeni v skladu z izhodišči za načrtovanje. To pomeni, da mora biti finančni načrt uravnotežen in ne sme izkazovati negativnega denarnega toka, razen v primeru, če ta denarni tok zavod financira iz drugih virov, ki pa jih mora v preglednici finančnega načrta tudi navesti.