Zadnja sprememba: 6. 6. 2014 ob 14:30

FINANČNI NAČRTI

1. Kako je bila določena višina vrednosti sklepov o financiranju dejavnosti v letu 2014?

Osnova za določitev višine vrednosti sklepov je bila realizacija vseh nakazanih sredstev posameznemu zavodu za obdobje od sep. 2013 do feb. 2014, to je polovica tekočega šolskega leta. Upoštevani so bili vsi transferji za stroške dela, ki so podrobno navedeni v 3. točki sklepa. Sredstva za plače delavcev, ki dopolnjujejo svojo obveznost na drugih zavodih, so bila v celoti upoštevana na zavodu, kjer ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. To ne velja le v primerih dopolnjevanja delavcev na zavodih, ki so financirani na udeleženca (srednja šola, dijaški dom).

Za vsak zavod posebej je bil izračunan delež stroškov dela glede na realizacijo stroškov dela vsem zavodom, katerim se zagotavljajo sredstva za ta namen iz državnega proračuna.

Od razpoložljive višine proračunskih sredstev za izvajanje dejavnosti v letu 2014 so bili odšteti ocenjeni letni materialni stroški v skladu s cenikom, določenim s sklepom ministra, ostanek sredstev pa je bil razdeljen posameznim zavodom za vse stroške dela (navedene v 3. členu sklepa) glede na izračunani delež stroškov dela posameznega zavoda v celotnih stroških dela za izvajanje dejavnosti.

2. Katera sredstva, ki jih zagotavlja MIZŠ, niso vključena v sklep o financiranju dejavnosti (6. člen sklepa)?

Med sredstva za izvajanje dodatnih programov oziroma projektov in pomoči šolajočim, ki niso predmet sklepa o financiranju in jih ministrstvo zagotavlja dodatno, spadajo: subvencionirana šolska prehrana, subvencije za šolo v naravi, prevozi otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, sredstva za poplačilo obveznosti na podlagi sodnih odločb, učbeniški skladi, računalniško opismenjevanje, transferji za investicije, oskrbni stroški otrok in mladostnikov v zavodih in domovih, zavarovanje motornih vozil in šolskega premoženja v zavodih za otroke s posebnimi potrebami in stroški drugih projektov.

Prav tako niso predmet tega sklepa zadržana izplačila, ki jih je zavod namesto decembra 2013 prejel 3. januarja 2014 (sredstva za materialne stroške za dec. 2013), in sredstva za izplačilo prvega obroka ¾ odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev.

Ta dodatna sredstva ministrstva, ki niso vključena v sklep o financiranju dejavnosti, in sredstva iz drugih virov financiranja v finančni načrt zavoda vpišite v stolpec 5 (ostalo).

3. Kaj sodi med zadržana izplačila, ki jih je zavod prejel 3. januarja 2014?

Zadržana plačila, ki jih je šola prejela 3. 1. 2014 in so v preglednici za načrtovanje posebej omenjena, se nanašajo izključno na izplačilo sredstev za materialne stroške za mesec december, ki so bila namesto 31. 12. 2013, šolam izplačana 3. 1. 2014. V skladu s pravili o podaljšanju proračunskega leta, so ta sredstva vključena v Zaključni račun Proračuna RS za leto 2013, kar pomeni, da ta sredstva niso vključena v vrednost sklepa za leto 2014, zato jih pri pripravi finančnega načrta vključite v stolpec 5 (in ne v stolpec 4).

Vsi ostali transferji za stroške dela, ki so bili izplačani 3. 1. 2014 ne spadajo med t.i. zadržana izplačila in so vključena v vrednost sklepa.

4. Ali nam lahko posredujete specifikacijo stroškov dela iz sklepa o financiranju po namenih?

Specifikacija stroškov dela po posameznih namenih ni smiselna, saj bi to pomenilo, da bi ravnatelju že v naprej otežili delo pri sprejemanju ustreznih varčevalnih ukrepov.

5. Za katero obdobje velja sklep o financiranju dejavnosti?

Sklep velja za proračunsko leto 2014, torej za vsa nakazila od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014. Vse prihodke in odhodke v skladu s sklepom o financiranju v finančnem načrtu 2014 načrtujete v stolpcu 4. To pa pomeni, da v finančni načrt po denarnem toku za leto 2014 vključite stroške dela za obdobje od 1. 12. 2013 do 30. 11. 2014, to je torej en mesec leta 2013 in 11 mesecev leta 2014.

6. Kaj sestavlja finančni načrt zavoda in kaj je potrebno poslati na ministrstvo?

Finančni načrt zavoda sestavlja načrt prihodkov in odhodkov po obračunskem načelu in finančni načrt prihodkov, prejemkov, odhodkov in izdatkov po načelu denarnega toka.

Finančni načrt po načelu denarnega toka pripravite na predpisanem obrazcu (v okrožnici na Portalu ministrstva) in nam ga posredujte na elektronski naslov: fn2014.mizs@gov.si, obenem pa ga natisnete in podpisanega priložite programu dela in kadrovskemu načrtu, ki ga boste poslali v soglasje na ministrstvo.

Finančnega načrta po obračunskem načelu ni potrebno pošiljati na ministrstvo.

7. Kam v finančnem načrtu vključiti sredstva prvega obroka 3/4 odprave plačnih nesorazmerij?

Ne glede na to, ali ste sredstva za poplačilo prvega obroka 3/4 odprave plačnih nesorazmerij prejeli iz državnega proračuna ali pa ste sredstva zagotovili sami, jih v finančnem načrtu vpišite v stolpec 5.

8. Ali plača ravnatelja sodi v sklep o financiranju?

V skladu s 3. členom sklepa o financiranju tudi plača ravnatelja sodi med stroške dela.

9. Kako ukrepati, če ugotovimo, da je znesek, določen v sklepu o financiranju, nižji od zneska, ki smo ga že načrtovali za leto 2014?

Finančni načrt šole je finančno ovrednoten program dela šole, ki vključuje tudi kadrovski načrt. Ravnatelj šole se je dolžan lotiti priprave programa dela in kadrovskega načrta na način, da bo z možnimi varčevalnimi ukrepi dosegel racionalizacijo poslovanja in se tako uokviril v dana finančna sredstva.

10. Kako pri pripravi finančnega načrta postopati v primeru, da z novim šolskim letom pričakujemo povečanje vpisa učencev in s tem predvideno povečanje števila oddelkov?

Ravnatelj šole se je dolžan lotiti priprave programa dela in kadrovskega načrta na način, da bo z možnimi varčevalnimi ukrepi dosegel racionalizacijo poslovanja in se tako uokviril v dana finančna sredstva.

Če se bo kljub temu v novem šolskem letu število oddelkov povečalo, bo ministrstvo proučilo vaše ukrepe za racionalizacijo poslovanja in takrat bo ravnalo v skladu s 5. členom sklepa, ki določa: «če bo ministrstvo ugotovilo, da se je obseg vzgojno-izobraževalne dejavnosti zavoda s šolskim letom 2014/2015 bistveno spremenil ali da obstajajo druge utemeljene okoliščine, ki vplivajo na obseg sredstev, določen s tem sklepom, bo v skladu s proračunskimi možnostmi ustrezno spremenilo višino sredstev iz 2. člena tega sklepa, zavod pa bo pripravil rebalans finančnega načrta. Sprejem in potrditev rebalansa finančnega načrta zavoda poteka po enakem postopku kot sprejetje finančnega načrta.«

11. Zakaj mora osnovna šola, ki je pretežno financirana iz državnega proračuna, pred pošiljanjem dokumentov na ministrstvo le-te predhodno uskladiti z ustanoviteljem (lokalno skupnostjo)?

Sestavni del programa dela, kadrovskega in finančnega načrta je tudi izjava direktorja oziroma ravnatelja, da so dokumenti usklajeni z ustanoviteljem. Ker pa bo moralo ministrstvo v skladu z 49. členom ZIPRS1415 izdati soglasje k programu dela in finančnemu načrtu osnovne šole kot celote in ne le k delu, ki se nanaša na financiranje iz finančnega načrta ministrstva, ministrstvo utemeljeno pričakuje, da bo šola ministrstvu posredovala v soglasje program dela, katerega sestavni del je kadrovski načrt, in finančni načrt, ki je pripravljen v skladu z izhodišči občine.

Ministrstvo povsem legitimno pričakuje, da bodo programi dela in finančni načrti usklajeni z izhodišči občine, zato tudi zahteva izjavo direktorja oziroma ravnatelja, da so dokumenti usklajeni z ustanoviteljem. V nasprotnem primeru bi moralo ministrstvo v 30 dnevnem roku za izdajo soglasja od pristojne občine pridobiti to zagotovilo za vsako posamezno šolo, kar je neracionalno in praktično neizvedljivo (samo 30 dnevni rok za preko 500 šol).

12. Na osnovni šoli imamo več delavcev, ki dopolnjujejo svojo obveznost na drugi osnovni šoli in tudi na srednji šoli. Kako prikažemo sredstva v finančnem načrtu?

1. Delavec dopolnjuje svojo obveznost na drugi osnovni šoli (v KPISu: dopolnjevalske pogodbe)

Sredstva za plačo delavca, ki dopolnjuje na drugi osnovni šoli, so v celoti nakazana na matični zavod - tja, kjer ima delavec pogodbo o zaposlitvi. Tudi v stroške dela v Sklepu so sredstva za plačo delavca v celoti vključena na matičnem zavodu.

Finančni načrt: stroške dela v celoti prikaže matična osnovna šola

• Prihodki: konto 7400: Transferni prihodki za tekočo porabo od MIZŠ: kolona 4

• Odhodki: konto 4000: Plače in dodatki: kolona 4

Kadrovski načrt: delavca v skupnem deležu pod točko 1 prikaže matična osnovna šola

2. Delavec ima pogodbo o zaposlitvi na osnovni šoli in dopolnjuje obveznost na srednji šoli (v KPISu: dopolnjevalske pogodbe)

Sredstva za plačo delavca, ki dopolnjuje na srednji šoli, so za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli, nakazana osnovni šoli. Za obveznost, ki jo delavec opravi na srednji šoli, so sredstva na podlagi veljavne metodologije financiranja (MOFAS) nakazana srednji šoli. Osnovna šola izstavi račun srednji šoli in plačo delavcu izplača v celoti. Vendar so v Sklep vključena le sredstva za plačo, za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli.

Finančni načrt: stroške dela v celoti prikaže matična osnovna šola

Prihodki:

• Konto 7400: Transferni prihodki za tekočo porabo od MIZŠ: kolona 4 za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli

• Konto 7130: Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe : kolona 5 za obveznost, ki jo delavec opravi na srednji šoli (za del ko osnovna šola srednji šoli izstavi račun)

Odhodki:

• Konto 4000: Plače in dodatki: kolona 4 za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli

• Konto 4000: Plače in dodatki: kolona 5 za obveznost, ki jo delavec opravi v srednji šoli

Kadrovski načrt: delavca v skupnem deležu pod točko 1 prikaže matična osnovna šola

3. Delavec ima pogodbo o zaposlitvi na srednji šoli in dopolnjuje obveznost na osnovni šoli (v KPISU ločene pogodbe, dejansko gre za pogodbo o dopolnjevanju)

Sredstva za plačo delavca, ki ima pogodbo o zaposlitvi na srednji šoli in dopolnjuje obveznost na osnovni šoli, so za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli nakazana osnovni šoli. Za obveznost, ki jo delavec opravi na srednji šoli, so sredstva na podlagi veljavne metodologije financiranja (MOFAS) nakazana srednji šoli. V KPIS šole ne vnesejo dopolnjevalskih pogodb, temveč ločene pogodbe. Nato srednja šola izstavi račun osnovni šoli in plačo delavcu izplača v celoti. V Sklep so vključena le sredstva za plačo, za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli.

Finančni načrt: Osnovna šola v finančni načrt zapiše:

Prihodki:

• Konto 7400: Transferni prihodki za tekočo porabo od MIZŠ: kolona 4 za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli

Odhodki:

• Konto 4029: Drugi operativni odhodki: kolona 4 za obveznost, ki jo delavec opravi na osnovni šoli

Kadrovski načrt: osnovna šola delavca ne vključuje v kadrovski načrt

13. Ugotavljamo, da nam sredstva po sklepu ne bodo zadostovala. Pripravili smo možen nabor varčevalnih ukrepov, kot na primer ukinitev nekaterih delitev v manjše skupine ter manj ur podaljšanega bivanja. Kljub temu še vedno ugotavljamo, da sredstva v sklepu ne bodo zadostovala. Razlog vidimo predvsem v napredovanju ter v dodatnem oddelku prvega razreda s 1. 9. 2014. Ali finančni načrt lahko prikazuje negativno stanje v stolpcu 4?

Kot izhaja iz vsebine sklepa o obsegu financiranja dejavnosti v letu 2014 pri pripravi finančnega načrta za leto 2014 obseg sredstev za stroške dela in materialne stroške, ki se financirajo iz državnega proračuna, ne sme presegati višine sredstev iz 2. člena tega sklepa. Pri pripravi programa dela, kadrovskega in finančnega načrta je zato potrebno poiskati vse možne oblike varčevalnih ukrepov, ki vplivajo tako na zniževanje stroškov dela, kot tudi na racionalizacijo izdatkov za blago in storitve.

Ministrstvo bo lahko izdalo soglasje k programu dela in finančnemu načrtu zavoda le v primeru, če bodo dokumenti pripravljen v skladu izhodišči za načrtovanje. To pomeni, da mora biti finančni načrt uravnotežen in ne sme izkazovati negativnega denarnega toka, razen v primeru, če ta denarni tok zavod financira iz drugih virov, ki pa jih mora v preglednici finančnega načrta tudi navesti.

V kolikor bo zavod ocenil, da varčevalni ukrepi ne zadostujejo, naj postopa takole (stolpec 4):

- pripravi naj uravnotežen finančni načrt: seštevek vseh odhodkov v finančnem načrtu ne sme presegati prihodkov iz sklepa o obsegu financiranja dejavnosti v letu 2014;

- k preglednici finančnega načrta priloži obrazložitve, ki naj obsegajo največ eno stran. Obrazložitve naj vsebujejo najprej navedbo vseh varčevalnih ukrepov, ki jih je oziroma jih bo zavod izvedel v letu 2014. Ukrepi morajo biti finančno ovrednoteni.

Nato zavod navede katere odhodke ni mogel načrtovati zaradi prenizkih sredstev (povečanje dejavnosti s 1. 9. 2014, odpravnine dveh delavcev …).

Primer obrazložitev:

1. Opis varčevalnega ukrepa

Podrobnejši opis ukrepa

Vrednost ukrepa v EUR

PRIMER:

Racionalizacija podaljšanega bivanja s 1. 9. 2014

PRIMER: S 1. 9. 2014 bomo racionalizirali podaljšano bivanje za 15 ure tedensko na sledeči način: ………

4.000,00

Pod preglednico naj bo naveden seštevek vseh ukrepov.

2. Odhodki, ki niso načrtovani zaradi prenizkih sredstev

Podrobnejši opis izračuna manjkajočih sredstev

Vrednost manjkajočih sredstev v EUR

PRIMER:

Dodatni oddelek 1. razreda s 1. 9. 2014

PRIMER: S 1. 9. 2014 bomo morali zaradi velikega števila otrok prvega razreda, oblikovati dodatni oddelek. Izračun manjkajočih sredstev temelji na naslednjih podatkih: …

9.500,00

Pod preglednico naj bo naveden seštevek vseh manjkajočih sredstev.

Ministrstvo bo obrazložitve zavoda skrbno proučilo in v okviru proračunskih zmožnosti pripravilo sklep o spremembi sklepa o obsegu financiranja dejavnosti v letu 2014.

14 Katera je zakonska podlaga za izdajo soglasja ustanovitelja k sprejetemu programu dela ter kadrovskemu in finančnemu načrtu zavodov?

Ministrstvo je v navodilih šolam, št. 406-14/2014/8 z dne 10. 4. 2014 zapisalo, da morajo zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, pred pošiljanjem dokumentov v soglasje na ministrstvo (torej pred potekom 60-dnevnega roka), le-te uskladiti z ustanoviteljem. Sestavni del programa dela, kadrovskega in finančnega načrta je zato tudi izjava direktorja oziroma ravnatelja, da so dokumenti usklajeni z ustanoviteljem.

Ministrstvo s tem navodilom občinam, ustanoviteljicam javnih zavodov, ne nalaga dodatnih obveznosti. Ker mora ministrstvo v skladu z 49. členom ZIPRS1415 izdati soglasje k programu dela in finančnemu načrtu osnovnih šol, izhodišča za načrtovanje pa so šole prejele tako od ministrstva kot tudi od občine ustanoviteljice, ki sofinancira njihovo delovanje, ministrstvo utemeljeno pričakuje, da bo šola ministrstvu posredovala v soglasje dokumente, ki so pripravljeni tudi ob upoštevanju izhodišč občine. Izjava ravnatelja se zato nanaša samo na tisti del programa dela, kadrovskega in finančnega načrta šole, ki se financira iz proračuna občine. Na kakšen način se bosta občina in šola uskladili pa ni stvar ministrstva, pač pa je to prepuščeno ustaljenim praksam komunikacije med občino in javnimi zavodi. Navodilo ministrstva ni ustanovitelju naložilo nobene dodatne obveznosti, ampak je zgolj zavezalo poslovodni organ šole, da poda izjavo, da je pri pripravi programa dela, kadrovskega in finančnega načrta šole upošteval tudi izhodišča občine.

15. Smo osnovna šola. Občina nam še do danes ni poslala izhodišč za pripravo finančnega načrta, ker še nimajo sprejetega proračuna. Kako naj postopamo, glede na to, da od nas zahtevate izjavo, da so dokumenti usklajeni z ustanoviteljem?

Šola naj se glede pošiljanja dokumentov v soglasje ministrstva drži rokov, ki jih določa 49. člen ZIPRS1415.

Če se zavod do oddaje programa dela, kadrovskega načrta in finančnega načrta v soglasje na ministrstvo ne bo še uskladil z občino, naj to dejstvo pisno obrazloži. Ministrstvo se bo o načinu reševanja takšnih situacij posvetovalo z Ministrstvom za finance.

KADROVSKI NAČRTI

1. V zvezi s pripravo kadrovskega načrta bi prosila za pojasnilo in sicer me zanima, kaj se vpiše pod ZZZS IN ZPIZ verjetno ne vpisujemo uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (delna upokojitev in porodniški dopust).

Kaj se tukaj vpiše?

(Odgovor popravljen)

Pod vir financiranja ZZZS in ZPIZ se vpišejo tisti zaposleni, katerih stroški dela se financirajo iz sredstev ZZZS in ZPIZ, torej pod navedeni vir financiranja ne vpisujete zaposlenih, ki so uživalci pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (npr. pri delni upokojitvi) in tistih, ki so prejemniki nadomestil v breme ZZZS.

2. Berem tudi 5.i člen uredbe, ki pravi, da se štejejo zaposleni za določen oz. nedoločen čas, od tega se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih a polni delovni čas (mi imamo zaposlena dva spremljevalca gib. ovir. dij. Eden je sistemiziran 75% , eden 90%, ta dva štejem na 100% zaposlitev), razen zaposlenih, ki so delno ali invalidsko upokojeni, in zaposlenih, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu (to razumem, da invalidsko upokojitev in delno upokojitev štejem v deležu). Ne štejem v zaposlitve zaposlenih, ki nadomeščajo porodniško odsotnost?

(Odgovor popravljen)

Prvi odstavek 5. člena Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/2014, v nadaljevanju Uredba) določa:

»(1) V realizacijo kadrovskih načrtov se štejejo:

1. zaposleni za nedoločen čas, od teh se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki so delno ali invalidsko upokojeni, in zaposlenih, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu,
2. zaposleni za določen čas, od teh se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki so delno ali invalidsko upokojeni, in zaposlenih, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu,
3. delovna mesta zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije in organe Evropske unije«.

Upoštevaje prvo in drugo točko četrtega odstavka 5. člena Uredbe se:

»(4) v realizacijo kadrovskih načrtov ne štejejo:

1. zaposleni za nedoločen čas za popolnitev do polnega delovnega časa delno ali invalidsko upokojenega zaposlenega, ki dela krajši delovni čas od polnega,
2. zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene in se sredstva za njihova nadomestila plače ne zagotavljajo iz sredstev uporabnika proračuna za čas:

a) starševskega dopusta (porodniški dopust, dopust za nego in varstvo otroka, posvojiteljski dopust, očetovski dopust),
b) bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni«

Iz 1. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe torej izhaja, da se invalidsko in delno upokojeni javni uslužbenci, ki delajo krajši delovni čas in javni uslužbenci, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu v skladu z določbami Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (na porodniškem dopustu, dopustu za nego in varstvo otroka, posvojiteljskem dopustu ali očetovskem dopustu),ne preračunavajo na polni delovni čas in se vsak zaposleni šteje kot ena zaposlitev (ne glede na to, koliko ur dela).

Upoštevaje drugo točko četrtega odstavka 5. člena Uredbe se v realizacijo kadrovskega načrta ne štejejo zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu oz. delajo krajši delovni čas na podlagi določb o starševskem varstvu, in se sredstva za njihova nadomestila plače ne zagotavljajo iz sredstev uporabnika proračuna.

3. Kam in v kakšnem deležu uvrstimo invalida, ki je v 50 % deležu plačan preko ZPIZ-a, v obsegu 50 % pa poučuje? Pod »državni proračun« - kot celega ali po deležu ali »ZZZS in ZPIZ« - kot celega ali po deležu?

(Odgovor popravljen)

Kot je že zapisno pri 1. in 2. odgovoru se pod vir financiranja ZZZS in ZPIZ vpišejo samo tisti zaposleni, katerih stroški dela se financirajo iz sredstev ZZZS in ZPIZ, torej pod navedeni vir financiranja ne vpisujete zaposlenih, ki so uživalci pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (npr. pri delni upokojitvi) in tistih, ki so prejemniki nadomestil v breme ZZZS.

4. Kam uvrstimo delavke, ki so na starševskem dopustu (in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za poučevanje) - ali pod državni proračun ali kam drugam?

(Odgovor popravljen)

Delavke, ki so na starševskem dopustu, uvrstite pod vir, iz katerega bi se sicer financirale njihove plače, če ne bi bile na starševskem dopustu, tj. v vašem primeru, pod državni proračun.

5. Kam uvrstimo delavke, (in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi prodaje blaga in storitev na trgu), ko so na starševskem dopustu. Ali jih uvrstimo pod državni proračun ali pod sredstva iz prodaje blaga in storitev?

(Odgovor popravljen)

Enako, kot pri 4. vprašanju, in sicer pod sredstva iz prodaje blaga in storitev na trgu.

6. Dostop do spletnega obrazca

Spletni obrazec za poročanje je objavljen na našem portalu:

http://eportal.mss.edus.si/portal/web/guest

Do njega dostopate z uporabi certifikata Sigen-CA.

7. Ali se tako pri kadrovskem načrtu (4.čl. Uredbe) kot pri Realizaciji kadr.načrta (5.čl.Uredbe) preračuna delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas na št.zaposlenih za poln delovni čas. Ali pa se to preračunava samo pri realizaciji kadr.načrta?

Kot je navedeno v petem odstavku 4. člena Uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (v nadaljevanju: Uredba) se pri pripravi kadrovskih načrtov upošteva metodologija spremljanja realizacije kadrovskih načrtov iz 5. člena Uredbe. Po tej metodologiji pa se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki so delno ali invalidsko upokojeni in zaposlenih, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu (1. točka prvega odstavka 5. člena Uredbe). Odgovor je torej, da se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunavajo na število zaposlenih za polni delovni čas, kar pomeni, da se v primeru dveh delavcev, zaposlenih za polovični delovni čas šteje za eno zaposlitev za polni delovni čas, kar pa ne velja za zaposlene, ki so delno ali invalidsko upokojeni, in zaposlene, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu. Te delavce se, ne glede na njihovo dejansko delovno obveznost, prikazuje kot da so zaposleni za polni delovni čas (primer: delavca, ki je delno invalidsko upokojen se šteje za enega zaposlenega za polni delovni čas). (glej drugi odstavek 5. člena Uredbe)

8. Kako prikažemo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v obsegu 75 %, v obsegu 25% pa je na starševskem varstvu oz. delavca, ki je 50 % invalidsko upokojen, ostalih 50 % pa dela.

Glede na navedeno v odgovoru na vprašanje pod točko 3. se ta dva delavca prikažeta (vsak zase) kot da sta zaposlena za polni delovni čas. (glej drugi odstavek 5. člena Uredbe)

9. Ali štejemo oboje delavce: tiste, ki so na daljši odsotnosti (bolovanje, porodniški, starševsko varstvo) in delavce, ki te delavce nadomeščajo?

Šteje se samo delavca, ki je na daljši odsotnosti, ne pa delavca, ki ga v času odsotnosti nadomešča (glej četrti odstavek 5. člena Uredbe).

10. Na šoli imamo zaposleni delavki za 0,875 deleža in 0,625 deleža. Ali ju štejem kot dve zaposleni ali kot 1,5 zaposlene?

V primeru, ko ima šola delavce, zaposlene v deležih, le-te sešteje in prikaže seštevek deležev zaposlenih (npr. 0,875 + 0,625 = 1,5 delovnega mesta).

11. Ali v skupno število zaposlenih delavcev štejem tudi tiste delavce, ki so zaposleni za določen čas, ker nadomeščajo daljšo bolniško ali porodniško odsotnost?

Ne.

12. Kaj mora storiti šola, ki je v preteklem letu že zmanjšala kadre za dva odstotka?

Pri pripravi kadrovskega načrta mora zavod skladno z 51. členom ZIPRS1415 in 4. členom Uredbe upoštevati, da se skupno število zaposlenih, v obdobju januar 2014 januar 2015 zniža za 1%.

13. Ali je mogoče skladno z zahtevanim rokom (60 dni po prejemu izhodišč) pravočasno (seja sveta šole, ustanovitelj) pripraviti korekten kadrovski načrt v kontekstu neznanega deleža priznanih oddelkov podaljšanega bivanja v šolskem letu 2014/2015? Razlaga: deleža oddelkov podaljšanega bivanja ne moremo oziroma ne znamo izračunati ne glede na znane podatke o številu vključenih učencev.

Pri pripravi kadrovskega načrta mora zavod skladno z 51. členom ZIPRS1415 in 4. členom Uredbe upoštevati naslednja izhodišča: obseg dejavnosti, izhodišča za pripravo finančnih načrtov za leto 2014, da se mora skupno število zaposlenih, ki se financirajo iz državnega proračuna, v obdobju januar 2014 januar 2015 znižati za 1%, obseg financiranja dejavnosti, veljavne predpise, ki urejajo načrtovanje, organizacijo in izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela in metodologijo spremljanja realizacije kadrovskega načrta iz 5. člena Uredbe.

14. Ali morebitno zmanjšanje števila oddelkov oziroma deleža oddelkov podaljšanega bivanja v primerjavi z lanskim šolskim letom (prijavljenih je enako ali celo večje število učencev) že samodejno pomeni zmanjševanje deleža zaposlenih?

Ne.

15. Ali se pričakuje, da poleg morebitnega zmanjševanja deleža števila zaposlenih v oddelkih podaljšanega bivanja še dodatno zmanjšamo število zaposlenih za 1%?

16. Na osnovni šoli imamo več delavcev, ki dopolnjujejo svojo obveznost na drugi osnovni šoli in tudi na srednji šoli. Kdo vključi delavce v kadrovski načrt in v kakšnem deležu?

1. Delavec dopolnjuje svojo obveznost na drugi osnovni šoli (v KPISu: dopolnjevalske pogodbe)

Kadrovski načrt: delavca v skupnem deležu pod točko 1 prikaže matična osnovna šola

2. Delavec ima pogodbo o zaposlitvi na osnovni šoli in dopolnjuje obveznost na srednji šoli (v KPISu: dopolnjevalske pogodbe)

Kadrovski načrt: delavca v skupnem deležu pod točko 1 prikaže matična osnovna šola

3. Delavec ima pogodbo o zaposlitvi na srednji šoli in dopolnjuje obveznost na osnovni šoli (v KPISU ločene pogodbe, dejansko gre za pogodbo o dopolnjevanju)

Kadrovski načrt: osnovna šola delavca ne vključuje v kadrovski načrt

17. Delavka je polovično (0,5) zaposlena in plačana od občine. Kam jo v kadrovski načrt uvrstim in v kakšnem procentu ali številu ?

Delavko, za katero polovico sredstev zagotavlja občina, uvrstite pod št. 2 (proračun občin) in označite delež, to je 0,5.

18. Vodja prehrane (ali tudi hišnik) je 30% plačan od MIZŠ, 70% iz lastnih sredstev. Kam ju v kadrovski načrt uvrstim in v kakšnem procentu ali številu ?

Vodjo prehrane (hišnika) v deležu 0,3 uvrstite pod št. 1 (državni proračun). Delež zaposlitve 0,7, ki ga pokrivate iz lastnih sredstev, vpišete pod št. 5 (sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu) ali št. 7 (nejavna sredstva za opravljanje javne službe) – torej v rubriko, ki ustreza glede na vir sredstev, s katerimi se financira delavec.

19. V sklopu osnovne šole deluje vrtec. Sredstva vrtca se delijo na MIZŠ, občina, druge občine in starši. Ali to pomeni, da moramo tudi zaposlene delavce vrtca po deležih deliti glede na delež sredstev oskrbnin?

Da, in sicer v ustreznih deležih pod št. 1 (državni proračun), št. 2 (proračun občin) in št. 7 (nejavna sredstva za opravljanje javne službe).

20. Šola pripravlja zajtrk in kosilo za učence (ekonomski program). Ali zaposlene uvrstimo pod nejavna sredstva za opravljanje javne službe ali sredstva od prodaje storitev na trgu?

Pod sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu (5).

21. Na daljši bolniški odsotnosti imamo dva delavca – učitelja, ki sta polno zaposlena. Učitelja športne vzgoje nadomeščamo le v deležu 0,41 in drugega učitelja le v deležu 0,85, ostalo delo smo razdelili ostalim učiteljem. Glede na situacijo smo privarčevali 0,74 deleža delovnega mesta. Ali je prav, da v kadrovski načrt predvidimo deleže, ki jih dejansko nadomeščamo – 1,26 deleža delovnega mesta?

Ne.

22. Kako prikažemo dopolnjevanje strokovnih delavcev v kadrovskem načrtu?

V primeru, ko delavec dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi osnovni šoli, se zaposlitev le-tega šteje na tisti šoli, kjer ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in prejema plačo. Slednja šola ga tudi vodi v kadrovskem načrtu.

23. Kako štejemo delavce, ki dopolnjujejo obveznost na drugih šolah, in so zaposleni pri nas? Imamo namreč delavce - mobilne defektologinje - , ki na naši šoli učijo samo eno uro, vso ostalo obveznost pa opravijo na različnih šolah.
V primeru, ko delavec dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi osnovni šoli, se zaposlitev le-tega šteje na tisti šoli, kjer ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in prejema plačo. Slednja šola ga tudi vodi v kadrovskem načrtu.

24. Dopolnjevanja učiteljev iz srednjih šol so financirana naši šoli, katera na podlagi zahtevka srednje šole nakažemo srednji šoli. Ali učitelje, ki so zaposleni na drugih šolah, in delajo tudi pri nas, upoštevamo v našem kadrovskem načrtu?

Kadar gre za dopolnjevanja delavcev, zaposlenih na srednjih šolah, delavca vpisuje v kadrovski načrt samo šola, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in sicer pod št. 1 (državni proračun), 1 delavec.

25. Verjetno je potrebno v kadrovski načrt vnesti tudi podatke za 1. 10. 2014 in 1. 1. 2015, ali se ti podatki vnašajo na ta datum oz. po tem datumu?

Podatke boste vnašali sproti.

26. V navodilih piše, da mora biti kadrovski načrt usklajen s finančnim načrtom. Ali to pomeni, da se mora uskladiti število zaposlenih glede na kadrovske potrebe s številom, ki ga računovodstvo prikazuje s plačami zaposlenih? Npr. 15 učiteljev je predvidenih v kadrovskem načrtu, toliko jih je tudi prikazanih na plačilnem seznamu.

S 1. julijem 2014 začne veljati Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju. Pravila v zvezi s tem so pojasnjena v okrožnici.

27. Število zaposlenih smo zmanjšali za več kot 1% že v obdobju januar 2013-januar 2014, v obrazcu je samo leto 2014. Ali v obrazložitvi napišemo, da smo zmanjšali število zaposlenih že v letu 2013?

Pri pripravi kadrovskega načrta mora zavod skladno z 51. členom ZIPRS1415 in 4. členom Uredbe upoštevati, da se skupno število zaposlenih, v obdobju januar 2014 januar 2015 zniža za 1%.

28. Ali štejemo oboje delavce: tiste, ki so na daljši odsotnosti (bolniška, porodniška, starševsko varstvo), in delavce, ki te delavce nadomeščajo?

Šteje se samo delavca, ki je na daljši odsotnosti, ne pa delavca, ki ga v času odsotnosti nadomešča (glej četrti odstavek 5. člena Uredbe).

29. Imamo tri delavke, ki so delno invalidsko upokojene (50 %) in eno delavko, ki koristi starševski dopust (50 %). Kam torej štejem dve delavki, ki dopolnjujeta delo štirih zaposlenih za krajši delovni čas? Ali jih ne štejem nikamor, kot je navedeno v navodilu, kljub temu pa dobivata plačo iz proračuna MIZŠ?

Da.

30. Šola je imela 31. 1. 2013 93,58 zaposlenih, 30. 9. pa le še 91,34. Zmanjšanje (1,63 delovnega mesta) v večjem deležu se je zgodilo na račun oddelkov podaljšanega bivanja in 0,5 računovodske delavke. Ali na osnovi navedenega podatka zmanjšujemo skladno z uredbo, še vedno za 1 %?

Da.

31. Iz državnega proračuna imamo zaposlenega delavca preko javnih del (hišniška dela v športni dvorani). Ali tudi on (lahko) sodi v maso za zmanjšanje števila zaposlenih?

Ne. Vnesete ga pod št. 8 (sredstva za financiranje javnih del).

32. Kam uvrstimo delavce na daljši bolniški odsotnosti (nad 30 dni)?

Pod št. 1 (državni proračun).

33. Kam uvrstimo delavca, ki je 50% invalidsko upokojen, ostalih 50 % pa dela, vendar pa je od 1. 4. 2014 na daljši bolniški odsotnosti (breme ZZZS). Ali prikažemo 1.1.2014 pod točko 1 v deležu 0,50 in točko 3 v deležu 0,50. 1. 4.2014 pa tega delavca uvrstimo pod točko 3 v deležu 1.

Ne, v celoti (1) pod tč. 1 (državni proračun). Enako storite tudi po 1. 4. 2014.

In kako uvrstimo delavko, ki jo od 1.4.2014 nadomešča za polovični delovni čas. Ali je pravilno, da jo uvrstimo pod točko ena v deležu 0,50.

Te delavke ne vpišete nikamor.

34. Imamo zaposlenega delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 80 %. Ali je pravilno, da prikažemo delavca pod točko 1 v deležu 0,80.

Da.

35. Na vas naslavljam ponovno vprašanje glede beleženja deleža zaposlitve delavke, ki je pri nas zaposlena za določen čas v deležu 0,76 delovnega časa (19 PU – 30,4 delovne ure) kot učiteljica v podaljšanem bivanju, saj smo tako potrebo razpisali, ker nismo potrebovali celotne zaposlitve v deležu 1. Delavka si je po podpisu pogodbe uredila za preostali delež starševski dopust. Ali jo upoštevamo v kadrovskem načrtu v deležu ali kot celotno zaposlitev?

Kot celotno zaposlitev, pod št. 1 (državni proračun).

36. Poleg tega je pri nas zaposlena delavka za nedoločen čas za polovičen delovni čas (pogodba za polovičen delovni čas), drugi del je po pogodbi zaposlena na drugi osnovni šoli, celotno plačo pa prejema pri nas. Kako jo beležimo v kadrovskem načrtu?

Če gre za dopolnjevanje jo upoštevate kot celotno zaposlitev, pod št. 1 (državni proračun), če ima pa še na drugi šoli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas 4 ure dnevno, jo vpišete v deležu 0,5.

37. Zanima me, v katero zaporedno številko v kadrovskem načrtu vključimo »zaposlene« preko čistilnega servisa (1,72 čistilke in 0,5 hišnika). Denar zanje prav tako prejemamo iz MIZŠ-ja, in sicer iz postavke »Sredstva za storitvene servise«, pogodbo za ta dela imamo namreč sklenjeno s storitvenim servisom.

Zaposlene, ki delo opravljajo preko čistilnega servisa, ne prikažete in ne štejete v realizacijo kadrovskega načrta, ker z njimi nimate sklenjenih pogodb o zaposlitvi, ne glede na to, da denar zanje prejemate od MIZŠ.

38. Kam v kadrovskem načrtu se umesti računovodja, ki ni zaposlen na osnovni šoli? Za opravljanje računovodskih storitev ima osnovna šola sklenjeno pogodbo o opravljanju storitev z drugo pravno osebo za izvajanje dejavnosti.

Kot izhaja iz predhodnega odgovora, se zaposleni, s katerimi nimate sklenjenih pogodb o zaposlitvi, ne prikazujejo in ne štejejo v realizacijo kadrovskega načrta. 5. člen Uredbe določa način spremljanja realizacije kadrovskih načrtov, prvi odstavek 5. člena pa določa, kateri zaposleni se štejejo v realizacijo kadrovskih načrtov, in sicer:

1. zaposleni za nedoločen čas, od teh se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki so delno ali invalidsko upokojeni in zaposlenih, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu,

2. zaposleni za določen čas, od teh se zaposleni s krajšim delovnim časom preračunajo na število zaposlenih za polni delovni čas, razen zaposlenih, ki so delno ali invalidsko upokojeni in zaposlenih, ki so del delovnega časa na starševskem dopustu,

3. delovna mesta zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije ter organe Evropske unije.

Iz navedenega torej izhaja, da z osebo, ki opravlja računovodske storitve, nimate sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je ne prikazujete in ne štejete v realizacijo kadrovskega načrta.

39. Kako pri zaposleni delavki, ki je napotena na delo v tujino (detaširana delavka). Z njo, MIZŠ in OŠ, je sklenjena tripartitna pogodba o začasni napotitvi na delo v tujino. MIZŠ nam na podlagi te pogodbe tudi zagotavlja sredstva za njeno plačo in nam jo mesečno nakazuje na podlagi našega zahtevka. 1. 9. 2012 smo z delavko sklenili pogodbo za nedoločen čas in od takrat dalje je v tujini - Šola v Luxembourgu. Do njene vrnitve nazaj imamo zaposleno učiteljico za določen čas, ki pa prav tako prejema plačo, iz državnega proračuna. Ali je prav, da v kadrovskem načrtu upoštevamo obe delavki, torej ju štejemo kot dve zaposlitvi, saj za obe prejemamo plačo iz državnega proračuna? In to vnesem v vrstico 1 - državni proračun?

Kot izhaja iz odgovorov na vprašanji št. 37 in 38 se, glede na to, da imate z obema uslužbenkama sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, obe prikazujeta in štejeta v realizacijo kadrovskega načrta v skladu s 1. odstavkom 5. člena Uredbe.

40. Ali volonterske pripravnike vpisujemo v kadrovski načrt?

Ne.

41. Imamo zaposlenega učitelja, ki je razporejen na več delovnih mest in je financiran s strani MIZŠ v deležih : 0,4091+0,1364+0,1364+0,0455+0,0455+0,0455+0,20. S strani MOL pa v deležu: 0,0909. Skupaj financiranje s strani MIZŠ in MOL znaša 1,1093. Koliko naj vnesem št. zaposlenih pod MIZŠ in koliko pod MOL?

Vnašate po deležih in po financerju. Torej, v deležu 1,02 = eden zaposleni pod št. 1 (državni proračun) in v deležu 0,1 pod št. 2 (proračun občin).

42. Pod katero točko (vir financiranja) štejemo zaposlene, ki so financirani iz lastnih sredstev (npr. prehrana - kuhar kosila)?

Vpišete pod št. 5 (sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu) ali št. 7 (nejavna sredstva za opravljanje javne službe) – torej v rubriko, ki ustreza glede na vir sredstev, s katerimi se financira delavec.

43. Glasbene šole imamo kar nekaj pogodb z zaposlenimi za polni delovni čas, za nedoločen čas, kljub temu, da učitelj opravi na matični šoli le del delovne obveznosti (npr. 1/2), preostali del delovne obveznosti pa dopolnjuje na drugi šoli. Sprašujem, kaj se zgodi v primeru, da nam glasbena šola, kjer imajo sklenjeno pogodbo z delavcem za polni delovni čas za nedoločen čas v novem šolskem letu NE IZDA SOGLASJA za dopolnjevanje učne obveznosti za ''skupnega'' učitelja? Po dosedanjih navodilih ministrstva planiramo, da bomo število zaposlenih na naši šoli zmanjšali za 1% , če pa se nam zgodi, da za določenega delavca ne dobimo soglasja o dopolnjevanju učne obveznosti, pa se nam kar naenkrat lahko pojavi potreba po dodatnem delavcu – in sicer za ˝ delovne obveznosti. Kako bo ministrstvo upoštevalo take primere? Dodatna – konkretnejša – obrazložitev: matična šola ima zaposlenega edinega učitelja tolkal za 100%, potrebuje ga le 60%, 40% obveznosti pa je do sedaj opravljal na drugi šoli. Matična šola ugotovi ''presežek'' delavca za 40% in mu odpove pogodbo za 100% ter ponudi novo za 60%. Šola, na kateri je ta isti delavec do sedaj dopolnjeval delovno obveznost pa ostane brez delavca oz. mora – glede na to, da učenci tolkal na šoli že obstajajo in da ni drugega učitelja tolkal ali učitelja, ki bi jih lahko poučeval, - na novo zaposliti učitelja tolkal za 40%. V takem primeru potem ne moremo računati na zmanjšanje za 1%, temveč celo za povečanje števila zaposlenih). Kako boste obravnavali te primere?

Z delavcem boste v takem primeru sklenili novo pogodbo o zaposlitvi, v deležu. Ob tem sta obe šoli zavezani, da spoštujeta zavezo -1% kadrov.

44. Delavec, zaposlen za nedoločen čas, s pogodbo za polni delovni čas, je na trenutni sistemizaciji 89 %. Kako štejemo takšnega delavca: 0,89 ali 1?

45. Delavec, zaposlen za nedoločen čas, s pogodbo za polni delovni čas, je na trenutni sistemizaciji 115 %. Kako štejemo takšnega delavca: 1,15 ali 1?

46. Delavka, zaposlena za nedoločen čas, s pogodbo za polni delovni čas, je odšla na porodniško. Pred porodniško je bila njena obveza 92 %. Kako štejemo takšnega delavca: 0,92 ali 1?